14- ti septemvri - nedela vo mugrite, dvajca "mapeti" od Taftalidze povtorno na ribolov vo Grcija.
Patuvavme povtorno so Iguana kon toplinata i jugot, da ogreeme stari koski i napolnime baterii za zimata sto nablizuva.
Se vozevme i razmisluvavme za denovite pred nas i za vremeto sto ne ocekuva. Pristignavme vo Toroni, neocekuvano brgu bidejki na granica nemase mnogu turisti. Se smestivme i vednas trgnavme vo razgleduvanje, ogreani od toploto sonce i voshiteni od beskrajnata plaza na toronskiot zaliv.
Baravme idealni mesta za ribolov, a takvi imase bezbroj...
Se voshituvavme na rascvetanite kaktusi i ogromni palmi...
Slednoto utro vozbudeni trgnavme da ja proverime nasata umesnost vo ribarenje...
No po nekolku casovno ribarenje bevme dlaboko razozarani, riba nemase ni za lek.
Po nekoja neobicna riba, kolku da ne pozdravi - no toa ne bese dovolno za nas dvajcata, dosega uspesni ribari.
Pomislivme deka e vo prasanje promena na vremeto i deka sledniot den ke bide podobro, no za zal site sedum denovi bese isto. Nautro trgnuvavme so "nadez" a navecer se vrakavme so "taga". Ribite kako da isceznale....
Nabrgu ja doznavme i pricinata: Kraj bregot na toronskiot zaliv se pocesti gosti bea delfinite koi so svojata bezgrizna igra i svojot ogromen apetit, ne ostavaa nisto za nas ribarite.
Osmiot den od Toroni zaminavme za Nea Marmaris.
Prekrasno malo mesto vo koe bevme i minatata godina.
Gradot izobiluvase so prekrasni pateki za utrinski i vecerni prosetki. Srdecni bea negovite ziteli, prekrasno bese gradskoto pristaniste i krajbreznite parkovi...
Cetvrtok bese pazaren den, a toa vo Nea Marmaris ne se propusta...
Na pazar nema sto nema, esenta so seto svoe bogatstvo se rasposlala na standovite...
So polna torba ubavini veselo se vrakame vo hotelot...
Neizbezno e slikanjeto za spomen...
Imase i riba i oktopodi... Ne tolku kako lani, no dovolno za vistinski morski rucek...
tukusto uloveni iglici i oktopod...
Se bese ubavo, od utrinskoto kapenje, pladnevnoto gnjurenje i vecernite bridz - maratoni !
..
Dojde i toj posledniot den, 1-oktomvri i poslednoto kafe na balkonot....
Sum primetila deka sekogas koga zaminuvame, toj den e najubav, najsvetol, najtopol... se custvuvas tazno sto treba da si odis, ne e fer a taka e sekogas!
Posledna fotka so omilenoto gradce ...
Posleden pogled na hotelot vo koj veke nema da dojdeme....
Pozdrav na kapetanot so brodot...
Odmorot pomina i vaka zapisano ke ostane za spomen i sekavanje! Pominavme prekrasno i gi napolnivme bateriite za zimata sto ne ocekuva.
Veseli, nasmeani kako mali deca go cekavme avtobusot koj ke ne vrati vo realnosta!